Kosovo je skoraj šest mesecev po parlamentarnih volitvah še vedno brez funkcionalnega parlamenta in vlade, kar povečuje nezadovoljstvo med prebivalstvom. Stranke so močno razdeljene, kar državo postavlja v nevarnost, da jo bodo obravnavali kot 'neuspešno državo'. Politična nestabilnost ovira razvoj in krepitev državnih institucij.

Predsednik prehodnega predsedniškega sveta Haitija, Fritz Alphonse Jean, je v torek opozoril, da se država že leta bori s posledicami načrtnega kaosa in da so državo ugrabili različni akterji. Poudaril je, da kaos ni nastal spontano, ampak je bil skrbno zgrajen. Izjave so bile podane v luči prizadevanj za stabilizacijo razmer v državi.

Ukrajinski parlament naj bi po valu notranjih in zunanjih protestov ter pritiskov v četrtek glasoval o novi zakonodaji, ki bi ponovno vzpostavila neodvisnost dveh protikorupcijskih institucij. S tem bi preklicali sporno zakonodajo, sprejeto prejšnji teden, ki je omejevala pooblastila teh institucij in povzročila politično krizo v državi.

Zahod naj bi iskal zamenjavo za ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, poroča NetEase, saj naj bi se kijevski režim znašel na robu političnega kolapsa. Razlogi za to naj bi bili Zelenskega neuspešna politika na fronti in korupcijski škandali, ki povzročajo naraščanje ljudskega nezadovoljstva v Ukrajini. NetEase in Unherd poročata, da je položaj Zelenskega, še posebej po množičnih protestih, najšibkejši od februarja 2022.

Bayardo Arce, 76-letni zgodovinski poveljnik Sandinistov in gospodarski svetovalec predsednika Nikaragve Daniela Ortege, je bil po navedbah izgnanih opozicijskih članov in nikaragovskih medijev v izgnanstvu aretiran in postavljen v hišni pripor. Analitiki in izgnani opozicijski člani menijo, da aretacija Arca odraža strategijo Rosario Murillo, sopredsednice in Ortegovo ženo. Hkrati so bili aretirani tudi drugi kritiki vlade Ortege in Murillo, kar je obsodila organizacija Monitoreo Azul y Blanco.

Bosna in Hercegovina je od zadnjega popisa prebivalstva leta 2013 izgubila več kot 620.000 prebivalcev. Glavni razlogi za ta zaskrbljujoč trend so množično izseljevanje, zmanjšan naravni prirastek ter politična nestabilnost, občutek negotovosti in ekonomska negotovost. Posledice demografskih sprememb, kot sta staranje prebivalstva in grožnja izginotja manjših krajev, bodo dolgoročne in resne.

Kljub temu, da kosovski poslanci niso opravili nobenega dela in jim 54-krat ni uspelo izvoliti predsednika parlamenta, so bili redno plačani, kar je skupno znašalo več kot 671.000 evrov. Seje so se sicer odvijale pogosto, včasih tudi vsakih 48 ur, vendar so se hitro zaključile, kar kaže na neučinkovito delo. Kljub temu so poslanci prejemali polne osnovne plače, nekaterim pa so se te celo zvišale.

Analitica.com in Elnacional.com poročata o obletnici domnevnega državnega udara, ki naj bi ga pred enim letom izvedla stranka PSUV pod vodstvom Nicolása Madura proti suverenosti ljudstva v Venezueli. Oba medija navajata, da je diktatura s predrzno aroganco poskušala proslaviti svoje "zločin", s ponovitvijo "prevare" v nedeljo, 27. marca.

V Peruju se država spopada z močno omajanim zaupanjem v vodstvo, saj so praznovanja ob dnevu neodvisnosti zasenčile nedavne škandalozne odločitve in dogodki. Predvsem je izpostavljen kongres, ki naj bi sprejemal zakone, ki omogočajo nekaznovanost v primerih hudih kršitev človekovih pravic. Medtem v Argentini Opus Dei ostro zanika obtožbe o izkoriščanju delovne sile. Poročila trdijo, da je bil Mariano Fazio, ključna oseba v hierarhiji organizacije, vpleten v sistem trgovine z ženskami za izkoriščanje delovne sile.

Profesor Andrzej Zoll se je znašel pod drobnogledom tožilstva zaradi obtožb, da naj bi Szymona Hołownio spodbujal k prekoračitvi pooblastil pri zaprisezi Karola Nawrockega, kar je Zoll zanikal. Napoved tožilstva o zaslišanju Hołownie zaradi njegovih izjav o 'državnem udaru' je zaostrila spor v vladni koaliciji, saj so politiki stranke Polska 2050 menili, da so Hołownijeva pojasnila zaključila zadevo. Medtem so bili v Čenstohovi aretirani in obtoženi dva moška, stara 17 in 30 let, zaradi napada na dva afriška državljana.

Ameriško veleposlaništvo v Prištini je pozvalo kosovske politične voditelje, naj v prihodnjih tednih najdejo rešitev, ki bo zagotovila stabilno in ustavno vodstvo. Veleposlaništvo je poudarilo, da je politični zastoj, ki je zajel državo, škodljiv za Kosovo in njegove državljane.

Češka opozicija na čelu s stranko ODS je sprožila postopek za razrešitev predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, vodje desničarske stranke SPD. Razlog za ostro politično reakcijo so bile njegove izjave v novoletnem nagovoru, ki so jih nasprotniki označili za sovražne in uperjene proti Ukrajini. Predsedstvo ODS je v svojem sklepu vsebino govora označilo za nesprejemljivo ter pozvalo vlado, ki jo sestavljajo stranke ANO, SPD in Motoristi, naj se od Okamurovih besed jasno distancira. Poleg stranke ODS sta kritiko izrazili tudi stranka STAN, ki pripravlja posebno resolucijo, in ukrajinski predstavniki. Kritiki trdijo, da Okamurove izjave niso le politično sporne, temveč neposredno škodujejo mednarodnemu ugled Češke republike. V spodnjem domu parlamenta se tako obeta razprava o njegovi primernosti za vodenje zakonodajnega telesa. Napetosti so dosegle vrhunec po tem, ko so opozicijski politiki njegove besede opisali kot polne sovraštva, kar po njihovem mnenju ne pritiče visokemu državnemu funkcionarju. Razplet glasovanja bo odvisen predvsem od trdnosti vladne koalicije in odločitve stranke ANO, ki vodi češko vlado.

Sodišče v Seulu je v sredo izdalo nov nalog za prijetje nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk-yeola, s čimer so uradno podaljšali njegov pripor. Yoon se spopada s težko obtožnico zaradi decembrske razglasitve vojnega stanja, ki je v državi sprožilo politično krizo in množične proteste. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP nove pravne podlage omogočajo preiskovalcem nadaljevanje postopkov glede domnevnega poskusa upora in zlorabe oblasti. Odločitev sodišča pomeni, da bo Yoon ostal v priporu, medtem ko tožilci pripravljajo obtožnico v povezavi z dogodki decembra 2024, ko je neuspešno poskušal suspendirati parlamentarno demokracijo. Politična stabilnost v državi ostaja krhka, saj javnost in opozicija zahtevata polno kazensko odgovornost za vpletene v kratkotrajno, a nevarno uvedbo izrednih razmer. Sodišče je presodilo, da obstaja nevarnost uničenja dokazov, če bi se nekdanji predsednik branil s prostosti.

Osrednje okrožno sodišče v Seulu je v petek izdalo nov nalog za aretacijo nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk Yeola, s čimer so mu podaljšali pripor. Yoon se v priporu nahaja od januarja 2025 zaradi obtožb, povezanih z njegovim neuspelim poskusom uvedbe izrednega oziroma vojaškega stanja decembra 2024. Tožilstvo mu očita več kaznivih dejanj, vključno s pomočjo sovražniku, saj naj bi po njihovih navedbah odredil polete brezpilotnih letal nad Severno Korejo, da bi s tem umetno ustvaril pogoje za opravičilo uvedbe vojaškega stanja. Sodišče je odločitev o podaljšanju pripora utemeljilo s tveganjem, da bi obtoženec na prostosti lahko uničil dokaze. Prvotni nalog za pripor bi potekel 18. januarja, novi ukrep pa omogoča podaljšanje pridržanja za največ šest mesecev. Yoon Suk Yeol je bil po politični krizi, v kateri je poskušal s pomočjo vojske preprečiti delovanje parlamenta, aprila odstavljen s položaja. Postal je prvi aktualni predsednik v zgodovini Južne Koreje, ki so ga med mandatom oziroma neposredno po njem pridržali zaradi poskusa subverzije civilne oblasti.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je ob koncu političnega leta zatrdil, da namerava predložiti proračun za leto 2026 in ostati na položaju do konca mandata. Kljub špekulacijam o morebitnih predčasnih volitvah in nasprotovanju opozicije je Sánchez izrazil odločenost za stabilnost vlade. Predstavil je tudi nekatere ukrepe, kot so novi dopusti za otroke, in poudaril varnost španskih ulic.

Sodišče v Seulu je v petek izdalo nov nalog za prijetje nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk Yeola, s čimer se njegovo pridržanje podaljšuje za dodatnih šest mesecev. Odločitev osrednjega okrožnega sodišča v Seulu temelji na novih obtožbah, ki so povezane z domnevno napotitvijo brezpilotnih letal v Severno Korejo oktobra lani. Posebna preiskovalna skupina pod vodstvom Cho Eun-suk je zahtevo za podaljšanje utemeljila z nevarnostjo uničenja dokazov. Prvotni priporni nalog za nekdanjega predsednika bi se iztekel 18. januarja, vendar bo Yoon po novi odločitvi ostal v priporu. Preiskovalci so poleg obtožb o vohunjenju in kršitvah zračnega prostora sosednje države izpostavili tudi Yoonovo preteklo nepripravljenost na sodelovanje v postopkih. Nekdanji voditelj se je namreč v preteklosti že večkrat izognil zaslišanjem, pri čemer se je skliceval na zdravstvene težave ali druge razloge, kar je dodatno utrdilo prepričanje sodišča o potrebi po podaljšanju ukrepa.

Vladna koalicija izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja se je znašla na robu razpada, potem ko sta dve ultraortodoksni stranki, vključno s stranko Shas, napovedali izstop zaradi spora o vpoklicu verskih Judov v vojsko. Medtem ko se je pritisk koalicijskih partnerjev stopnjeval, je Shas postavil ultimat, kar bi lahko pomenilo konec Netanjahujeve vlade.

V Siriji se je obdržala prekinitev ognja, medtem ko je predsednik Ahmed al-Sharaa prvič javno spregovoril o notranji krizi. V svojem govoru se je zahvalil arabskim državam, ZDA in Turčiji za mediacijo, ki je preprečila širšo eskalacijo in oddaljila regijo od negotove usode. Strokovnjak Hasni Abidi z ženevskega Centra za študije in raziskave o arabskem in sredozemskem svetu (Cermam) je ocenil, da al-Sharaa nima izkušenj z vodenjem, kar je privedlo do napak, in da se sooča s številnimi izzivi.

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo naraščajo zaradi povečane prisotnosti ameriških pomorskih sil v južnem Karibskem morju in okoliških vodah. ZDA navajajo, da je cilj te prisotnosti boj proti latinskoameriškim narkokartelom. Ameriški predsednik Donald Trump je boj proti kartelom postavil kot osrednji cilj, kar je povzročilo špekulacije in politične napetosti. ZDA so napotile več kot 4.000 ljudi in več ladij ob obale Venezuele.

Novo raziskovanje javnega mnenja o podpori pristopanju Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo in o temah v zvezi z evropskimi integracijami je Direkcija za evropske integracije (DEI) izvedla junija 2025. Raziskava je pokazala, da je podpora vstopu BiH v EU v Republiki Srbski manjša od polovice, medtem ko je v Federaciji BiH podpora bistveno večja. Splošna podpora v državi se je v štirih letih zmanjšala za skoraj šest odstotkov, a je kljub temu ostala pri skoraj 70 odstotkih.